Cerkev, imenovano tudi Sv. Marija na grièu, so kot tretjo na tem mestu zgradili avgu¹tinci. Kasneje so jo prepustili franèi¹kanom, ki so jo postopoma gradili vse do 19. stoletja. Tipièna baroèna cerkvena dvorana s stranskimi kapelami je zasnovana po zgledu enoladijske dvorane jezuitske cerkve Sv. Jakoba. V sredini prezbiterija je bila prvotno kapela Sv. Marije iz Loreta, ki so jo kasneje prekrili z glavnim oltarjem kiparja Francesca Robbe. Slednjega so po potresu l. 1895 prestavili v ozadje prezbiterija. Obok ladje in prezbiterij je l. 1936 poslikal slikar Matej Sternen.
Cerkveno proèelje v èlenitvi in izboru elementov – volut in pilastrov – spominja na Albertijevo cerkev Santa Maria Novella v Firenzah. Fasada je rdeèe barve, ki oznaèuje franèi¹kanski red.
Ob cerkvi je samostan s knji¾nico, ki so jo po potresu 1895 zgradili na novo. Pod stopni¹èem, ki vodi do vhoda v samostan, je molilna kapela – delo arhitektke Maru¹e Zorec (1996-99).