Nastanek srednjeve¹ke Ljubljane pogojujejo njena lega v kri¾i¹èu trgovskih poti iz Sredozemlja proti vzhodu ter znaèilna topografija z reko Ljubljanico in zaledjem pod grajsko vzpetino. Mesto, sprva imenovano Laibach in kasneje Luwigana, se je oblikovalo iz treh obzidanih naselbin pod Gradom – Starega in Mestnega trga na desnem in Novega trga na levem bregu reke.Prvi naj bi se razvijal trgovsko – obrtni¹ki Stari trg. Njegov lijakast tr¾ni prostor je sledil robu grajske vzpetine in se odpiral proti dana¹jemu Levstikovemu trgu. V ju¾nem delu Starega trga so stale manj¹e lesene hi¹e in v smeri proti Mestnemu veèje me¹èanske.Mestni trg – ‘Mesto’, se je razprostiralo med dana¹njim Krekovim trgom in Tranèo. Fevdni gospodar de¾ele vojvoda Bernard ©panhajm mu je l. 1246 podelil mestne pravice in ga doloèil za sredi¹èe kranjskega gospostva.Glavna tr¾na ulica Mesta se je v 13. stoletju razvijala v smeri proti Staremu trgu. Na njunem stièi¹èu ob Èevljarskih vratih Pod Tranèo se je oblikovalo upravno sredi¹èe – Komun. Komun je bil sprva odprt prostor za zborovanje me¹èanov, nad katerim so zgradili prvo mestno hi¹o in jo l. 1484 preselili na kraj dana¹nje. Severovzhodni del Mesta se je prièel zgo¹èati z naselitvijo cerkvenih redov: franèi¹kanskega v obmoèju Vodnikovega trga in benediktinskega ob Stritarjevi ulici. L. 1461 so ustanovili Ljubljansko ¹kofijo, ki je cerkev Sv. Nikolaja imenovala za Stolnico, sezidala ©kofijski dvorec in poleg njega Codellijev kanonikat.Novi trg, katerega glavna dejavnost je bil reèni promet, se je razvil na levem bregu reke. Njegovo skoraj pravokotno obzidje je obdajal jarek z vodo, tekoè od Ljubljanice po Cojzovi cesti in Vegovi ulici do dana¹njega Kongresnega trga, kjer se je spustil nazaj do reke. Zahodno obzidje Novega trga je potekalo tik ob nekdanjem vzhodnem zidu rimske Emone. Skoraj celotni ju¾ni del je pripadal kri¾arskemu redu, ki si je tu zgradil dvorec s cerkvijo . Srednjeve¹ka Ljubljana je bila za utrjenim obzidjem utesnjena; hi¹e so bile strnjene v uliène nize, ki so sledili obrisom reke in grièa, na katerem so v 12.stol. ©panhajmi zgradili grajsko utrdbo. Uliène nize so delile ozke preène ulice. Hi¹e so lahko imele le po tri okna na ulico in so se zato ¹irile v globino parcel. V pritlièju proti ulici so bile trgovine, v nadstropju stanovanje lastnika in na dvori¹èu prostori za slu¾inèad. Hi¹e so prevzele mnogo prvin iz utrdbene arhitekture – utrjene zidove v pritlièju, prisekane vogale itd. Zgodnjesrednjeve¹ke hi¹e so bile lesene, po potresu l. 1511 in po¾aru l. 1524 pa so gradnjo iz lesa prepovedali. Veèinoma so bile kasneje barokizirane -nekaj primerov hi¹ s protipo¾arnim preduhom lahko ¹e danes najdemo na Gornjem trgu in na Salendrovi.