Narodno in univerzitetno knji¾nico, ki sodi med najpomembnej¹a Pleènikova dela, so zgradili na mestu nekdanjega Kne¾jega dvora. Pleènik si je knji¾nico zamislil kot hram narodne uèenosti. Stavba v oblikovanju sledi vzoru renesanène palaèe z izrazito kamnito rustiko pritlièja, osrednjim opeènim delom in moènim stre¹nim vencem. Opeèni fasadni pla¹è, ki ga èlenijo kamniti vlo¾ki – ostanki poru¹enih ljubljanskih hi¹, navkljub vi¹ini stavbe zmanj¹uje njeno velikost, da ne bi izstopala iz silhuete opeènih streh Stare Ljubljane. Notranjost knji¾nice je Pleènik zasnoval kot »pot k uèenosti«, pot iz teme neznanja k svetlobi znanja. Vhod v knji¾nico je v stranski ulici in namenoma nepoudarjen, kar prispeva k veèjemu do¾ivetju velike avle. Le-to je Pleènik oblikoval kot stebrno dvorano s stopni¹èem, oblo¾eno s temnim poliranim podpeèanskim kamnom. Na vrhu stopni¹èa in preèno nanj je velika èitalnica, ki je svetel in odprt prostor. Preèni stranici èitalnice, ki tvorita del fasade proti Vegovi in Gosposki ulici sta v celoti zastekljeni in prekinjeni s simbolnim stebrom na sredini. Konec devetdesetih let je arhitekt Marko Mu¹iè prenovil kletne prostore, prej namenjene skladi¹èem, ter delno preoblikoval tudi informacijske prostore pritlièja.