Visoki bloki in stolpnice ob Celov¹ki cesti Slika makete Urbanizem se je v tem obdobju vse bolj uveljavljal kot samostojna stroka – l. 1965 je bil izdelan Generalni urbanistièni plan Ljubljane, ki je mesto razdelil na zazidalne otoke. Stanovanjska soseska, katere vzori prihajajo iz Amerike (‘Housing for the Machine Age’ C. Perry-ja) in skandinavskih mest, je kmalu postala ‘urbanistièna prvina’ in prevladujoèa oblika zasnov novih stanovansjkih mestnih predelov. Urbanizem ©i¹enske soseske 6 sta naèrtovala Ale¹ ©arec in Janez Vovk, arhitekturo pa Ilija Arnautoviæ in Aleksander Per¹in. ‘Pahljaèasto’ zasnovo odlikuje postopno ni¾anje vi¹inskih gabaritov od Celov¹ke ceste proti Vodnikovi ulici: visoki bloki in stolpnice ob Celov¹ki prehajajo do nizkih blokov ob Vodnikovi, ti pa dalje do individualne kose¹ke zazidave. Razlog za to je bli¾ina javnega prometa ob Celov¹ki, kjer naj bi bila gostota stanovalcev veèja. Visoki bloki se zdru¾ujejo v razgibane nize in ti v zalive, med katerimi so velike ozelenjene povr¹ine. Nizki bloki v obliki ‘podkvastih’ otokov objemajo notranje parke z otro¹kimi igri¹èi in vrtovi. Promet je iz teh ambientov izloèen in omejen na nekaj ulic. Zelene povr¹ine soseske ¹e danes veljajo za enega najkvalitetnej¹ih primerov ljubljanskega stanovanjskega zelenja. V zelenem osrèju soseske so ¹ola, vrtec in telovadnica. Zasnova je v obmoèju ob Celov¹ki predvidela tudi izgradnjo preskrbovalno – kulturnega centra, ki zaradi pomanjkanja finanènih sredstev ni bil zgrajen. Ideja soseske kot zakljuèene urbanistiène enote tako ¾al ni bila realizirana do potankosti, vseeno pa predstavlja enega kvalitetnej¹ih slovenskih primerov. |
|